Državni koordinator – uvodne besede

Danes zjutraj se zbudim in vidim modro nebo.
Roki položim skupaj in zahvalim za vse čudeže življenja, za vse ure, ki so pred menoj.
Sonce vzhaja in gozd, ki je potopljen v njegovo svetlobo, je moj svet.
( Thich Nhat Hahn )

Kdo od nas se še zaveda lepote dneva in toplega sončnega žarka, ki nas poboža na poti v službo ? Kdo je še sposoben videti lepoto gozda in slišati šelestenje listja ? Kako močno smo vpeti v občutke dolžnosti in vsakdanje delo ? Ali sploh vemo, da je soseda hudo bolna ? Ali smo opazili, da nas prijateljic a že en teden ni poklicala ? Ali imamo čas za sprehod z njo ?
Zdravstveni sistemi se v vseh družbah soočajo z naraščajočo prevalenco in umrljivostjo zaradi kroničnih bolezni, starojočo se populacijo in podaljšanjem življenjske dobe bolnikov s takimi boleznimi. V večini držav bo po napovedih 60-70% bolnikov umrlo zaradi kronične bolezni z omejeno življenjsko dobo. Take bolezni povzročajo trpljenje in so povezane z velikimi obremenitvami zdravstvenega sistema (1).
Tradicionalno, v konvencionalnih sistemih, so bolniki umirali v bolnišnicah. Čas njihovega bivanja je bil različno dolg, lahko tudi več tednov. Za bolnike in njihove svojce je bila to velika obremenitev. Izgubili so zasebnost domačega okolja, stik s svojci, njihove želje so večinoma ostale neizpolnjene. Sodobna medicina je odtujila ljudi. Preobremenjenost zdravstvenega osebja je velikokrat razlog, da so bile stiske bolnikov, zlasti strah pred smrtjo, spregledane. Po izgubi bližnjega so svojci velikokrat zelo čustveno prizadeti,sploh če so bili izključeni iz oskrbe, vendar niso imeli možnosti strokovne pomoči v času žalovanja.
Paliativna medicina je razvijajoča se veja medicine, ki je usmerjena na celostno vodenja bolnika v času njegove bolezni. Poleg lajšanja telesnih simptomov bolezni upošteva tudi bolnikovo duševno in duhovno doživljanje. Ves čas obravnave bolnika se svojce aktivno vključuje v oskrbo bolnika. Tako nimajo občutka, da so izgubili bližnjega, pa niso mogli storiti ničesar.
Vedno večji je poudarek na razvijanju paliativne oskrbe v domačem okolju. Bolnik lahko ostane doma, aktivno vlogo prevzamejo svojci. Organizirane so razne oblike pomoči na domu, ki svojcem pomagajo v negovalnem smislu. Mobilni timi in stalna pripravljenost strokovnega osebja lahko svojcem pomaga v kritičnih trenutkih. Glavni korak za tak preokret iz strogo bolnišničnega vodenja bolnikov na teren je detabuizacija smrti. Med ljudmi se vedno več govori o umiranju, smrt ni več tema, ki zadeva samo bolnišnice in strokovno osebje. Veliko vlogo ima hospic, katerega začetki in prizadevanja segajo že v 60. leta (2).
S širjenjem primarne paliativne mreže opažamo vedno več zaupanja med ljudmi, vzpostavljajo se povezave med sosedstvom, ogromno je prostovoljnega dela, čut za sočloveka se krepi. Ni več nenavadno, da svojci odmerjajo zdravila in tudi po primernem učenju, odmerjajo morfij in ostala zdravila proti bolečinam. Večina je s takim vodenjem izjemno zadovoljna, saj ima občutek, da so lahko storili vse, kar je v njihovi moči (3).
SZO od začetka 90. let zagovarja načelo, da postane paliativna medicina integralni del vsakega zdravstvenega sistema. Take oskrbe naj bi bili deležni vsi bolniki, ki jo potrebujejo, v okolju ,kjer živijo. V družbah, kjer so to načelo že uveljavili, je sprememba vrednot družbe očitna. Življenje postaja največja dobrina, spisek prioritet se spreminja. Ponovno se vzpostavljajo odnosi, ki smo jih že zdavnaj pozabili, ljudje se učimo pogovarjati in povedati, kaj nas teži, pojasniti svoje stiske. Življenje ni več tabu. Ljudje imajo moč soočiti se s smrtjo in so zadovoljni, da se to lahko zgodi doma (2) v objemu najdražjih.

1. Wilkes E. Dying now. Lancet 1984;28:950-2.
2. Xavier GB, Espinosa J, Olmedo Gonzales P, s sod. The Qualy Observatory WHO Collaborating Centre for Public Health Palliative Care Programmes, Insitut Catala d’Oncologia, april 2011.
3. Faisinger RL, Brenneis C, Fassbender K. A regional model of palliative care development. J Pain Symptom Manage 2007;33(5): 634-39.

Mag. Mateja Lopuh
Državna koordinatorica paliativne oskrbe v Sloveniji