Paliativna oskrba

Človek je edino bitje, ki se zaveda svojega življenja in s tem tudi svoje smrti. Je enkratno neponovljivo bitje s psihosocialnimi, duhovnimi in telesnimi značilnostmi in raznolikimi potrebami. Kljub velikemu tehnološkemu napredku in uspehu sodobne medicine pa ne moremo pričakovati, da se vsako življenje enkrat ne bo končalo. Ob iztekajočemu življenju si vsak človek želi, da mu je zagotovljena najboljša kakovost življenje, dostojanstvo, spoštovanje in upoštevanje njegove volje. Z zdravstvenega stališča pa to pomeni, da zagotavljamo multidisciplinarno podporo pri vseh tistih aktivnostih, ki jih uporabnik potrebuje in to imenujemo paliativna oskrba.

Paliativna oskrba pomeni multidisciplinarni pristop, s katerim izboljšamo kakovost življenja in uporabnikom omogočimo dostojno življenje do smrti. V zadnjih dveh desetletjih se je paliativna oskrba razvila v samostojno in priznano vejo medicine, ki ne predpisuje samo medicinskih postopkov, temveč tudi etične principe v odnosu do človeka.

Kakovostno     paliativno oskrbo lahko zagotavljamo le s timom strokovnjakov za katere je pomembno, da so dostopni in jih v obravnavo vključimo le v primerih, ko se pojavijo specifične potrebe, njihova strokovna obravnava pa izboljša kakovost uporabnikovega življenja in prepreči trpljenje.

Državni program paliativne oskrbe je bil v vladnem postopku potrjen aprila 2010 z namenom, da se v Sloveniji sistemsko uredi izvajanje paliativne oskrbe. Priloga navedenemu dokumentu je Akcijski načrt, v katerem je predviden časovni okvir izvajanja Državnega programa paliativne oskrbe. Državni program paliativne oskrbe je normativna podlaga za uresničevanje izvajanja Akcijskega načrta. Na Ministrstvu za zdravje od leta 2010 deluje delovna skupina, v kateri sodelujejo strokovnjaki posameznih strok, ki spremljajo izvajanje akcijskega načrta, pripravljajo pobude in povezujejo strokovnjake z različnih strokovnih področij.

Ministrstvo za zdravje podpira razvojne spremembe paliativne oskrbe na vseh področjih zdravstvene dejavnosti in se zavzema za krepitev strokovne obravnave na primarni ravni (v domačem okolju). Kvalitetno izvajanje paliativne oskrbe pa se lahko zagotavlja le ob ustrezni podpori strokovnjakov, ki bodo delovali v timih tako na primarni kot tudi sekundarni ravni zdravstvene dejavnosti in vzpostavili ustrezno sodelovanje in povezovanje vseh izvajalcev.

Podporo razvoju strokovnega področja je Ministrstvo za zdravje zagotovilo v obliki financiranja projekta »Izvajanje celostne paliativne oskrbe v ljubljanski, gorenjski in pomurski regiji« kjer je bilo potrjeno, da zagotavljanje dobre oskrbe na domu zmanjša število sprejemov v bolnišnico in izboljša zadovoljstvo pacientov in svojcev. V letu 2011 je bilo izvedeno izobraževanje regijskih koordinatorjev, kjer je bil s strani zdravstvenih delavcev izkazan izredno velik interes. V letu 2012 smo v sodelovanju s Splošno bolnišnico Jesenice imenovali in zagotovili delo državne koordinatorice paliativne oskrbe.

Pacienti so v zadnjem obdobju pri obravnavi v bolnišnici pogosto obremenjeni z nepotrebnimi preiskavami, ki poteka bolezni ne spremenijo. Zaradi tega tudi dlje časa bivajo v bolnišnicah, namesto da bi ta čas preživeli s svojimi bližnjimi, ob tem pa bi imeli zagotovljeno ustrezno strokovno pomoč. To pa so tudi dejstva, ki strokovno podpirajo in narekujejo razvoj paliativne oskrbe v Sloveniji, na podlagi Državnega programa za paliativno oskrbo in Akcijskega načrta, ki predvideva sistematičen razvoj le-te na vseh ravneh zdravstvene obravnave.

 Mag. Zdenka Tičar

Ministrstvo za zdravje

Sektor za razvoj sistema zdravstvenega varstva